Zasebne sobe Bohinj — nastanitev ob Bohinjskem jezeru

Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino in jezersko skled (Bohinjsko jezero) na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. K Bohinju prištevamo še nekaj višje ležečih naselij, kot so Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt, ter pripadajoče gore in planine naštetih enot.

Tako je Bohinj opisal Julius Kugy v svojem delu Julijske Alpe v podobi: »Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.«

Ime Bohinj naj bi bilo staroselskega izvora. Izvor imena ni točno pojasnjen, obstaja pa več ljudskih, neredko humornih razlag.

• Ime Bohinj naj bi izhajalo iz besede "bohati", kar pomeni "kuhanje oglja". Ker je bilo oglarjenja v časih železarstva v Bohinju zelo veliko, naj bi zaradi tega celotno območje dobilo tako ime.
• Janez Mencinger je v Moji hoji na Triglav zapisal, da ime Bohinj izhaja iz poganskih časov. V bohinjsko zakotje naj bi se po izročilu zatekli pregnani poganski bogovi: "Poganski bogovi ... so nadeli svojemu novemu domišču iz same hvaležnosti ime Boginj: dom bogov."
• Valentin Vodnik, ki je služboval na Koprivniku, je hudomušno zapisal, da Bohinj gotovo pride od bolh, ki so ga nekoč močno opikale v planinski koči na Goreljku.
• Naslednja je humorna pripoved o nekem Nemcu, ki so ga pripeljali v Bohinj. Čudno se mu je zdelo, da ga vodijo v tako odmaknjene kraje, zato je neprestano spraševal: "Wohin? Wohin?" (Kam? Kam?)
• Bohinj bi lahko dobil ime po stari vrsti bohinjskega sira, ki so ga izdelovali domačini, še preden so jih Švicarji naučili izdelovati sir. Imenoval se je boh in je smrdel skoraj tako kot móhant.
• Razlagalna pripovedka pravi, da je takrat, ko je Bog ljudem delil svet, pozabil na peščico ljudi, ki je stala ob strani, se ni prerivala ter oglašala. Ker so bili tako potrpežljivi in skromni, so se mu zasmilili. Zato jim je odstopil najlepši svet, ki se zato zdaj imenuje Bohinj. "Bohinj pride od Boga, ker Bohinjci Bogu Boh rečemo."

Bohinjska naselja

Ribčev Laz je naselje, ki spada v občino Bohinj. Nahaja se na vzhodnem delu Bohinja in predstavlja center dogajanja in najbolj znano podobo Bohinja. Prebivalci Ribčevega laza so se prvotno ukvarjali s kmetijstvom, danes jim pa glavni prihodek prinaša turizem. Med prvo svetovno vojno je bil prehodni pas med bojiščem in zaledjem.

V Ribčevem Lazu so največje znamenitosti cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki je danes pod spomeniškim varstvom, spomenik štirim srčnim možem, ki je bil postavljen leta 1978 in kip Zlatoroga. Posebnost je tudi kamnita stena, ki se nahaja blizu gostišča Pod skalco in je prevrtana od morskih školjk. To dokazuje, da je bila obala nekdanjega morja zelo plitva. V Ribčevem Lazu imamo Turistično informacijski center, trgovino, pošto, hotel Bohinj, hotel Jezero, počitniški dom Na skalci, apartmaje, sobe, restavracije in lokale. Na voljo je mnogo športnih aktivnosti, kot so športno plezanje na naravnem plezališču Pod skalco in Bellevue, čolnarjenje z izposojo čolnov ter kajakov in kanujev, plavanje, kolesarjenje, pohodništvo in drugo. Na voljo je vožnja s turističnima ladjama Bohinj in Zlatorog. Poleti so organizirane tudi prireditve. Ribčev Laz je zakon.

Bohinjsko jezero je največje naravno jezero v Sloveniji z veliko možnostmi za aktivnosti. Bohinjsko jezero leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi in premore skoraj 100 milijonov kubičnih metrov vode. Po stari bohinjski šali le za en »škaf«, če je ta zadosti velik.

Jezerska kotanja, ki se strmo spušča, je nerazčlenjena in brez plitvin. Pretočno jezero se poleti na površini segreje do 24°C, pozimi pa pogosto tudi zmrzne. Gladina vode se ob močnem deževju zviša za 2 do 3 m. Voda v Bohinjskem jezeru se obnovi trikrat letno. Glavni dotok je Savica, glavni odtok pa Sava Bohinjka. Več kot tretjina vode vanj priteka skozi kraške izvire pod jezersko gladino ob severni obali. Ob velikem deževju kraške vode privrejo na površje v izviru Govic na pobočju Pršivca.

Bohinjsko jezero je za ljubitelje vodnih aktivnosti primerno v vseh letnih časih. V toplejših mesecih lahko v njem plavate, se vozite s čolnom, srfom, kajakom ali kanujem, lovite ribe in se potapljate. Privoščite si lahko čudovito panoramsko vožnjo s turistično ladjo ali pa samo sproščujoč sprehod ob njegovi obali. Pozimi včasih (čeprav vse redkeje) ponudi tudi možnost drsanja (pri čemer vas opozarjamo na previdnost in na to, da drsate na lastno odgovornost!).